Taiko Virtual 3D

Taiko (太鼓) je širok nabor japonskih tolkal. V japonščini se izraz nanaša na katero koli vrsto bobna, zunaj Japonske pa se uporablja posebej za označevanje katerega koli od različnih japonskih bobnov, imenovanih wadaiko (和太鼓, "japonski bobni"), in natančneje za obliko ansambelskega taiko bobnanja imenovan kumi-daiko (組太鼓, "komplet bobnov"). Postopek izdelave taika se med proizvajalci razlikuje, priprava telesa bobna in kože pa lahko traja več let, odvisno od metode.

Taiko ima mitološki izvor v japonski folklori, vendar zgodovinski zapisi kažejo, da je bil taiko na Japonsko uveden s korejskim in kitajskim kulturnim vplivom že v 6. stoletju našega štetja. Nekateri taiko so podobni glasbilom, ki izvirajo iz Indije. Arheološki dokazi prav tako podpirajo stališče, da je bil taiko prisoten na Japonskem v 6. stoletju v obdobju Kofun. Njihova funkcija se je skozi zgodovino spreminjala, od komunikacije, vojaških akcij, gledališke spremljave in verskega obreda do festivalskih in koncertnih nastopov. V sodobnem času ima taiko tudi osrednjo vlogo v družbenih gibanjih za manjšine tako znotraj kot zunaj Japonske.

Izvedba Kumi-daiko, za katero je značilno igranje ansambla na različne bobne, se je razvila leta 1951 z delom Daihachi Oguchija in se je nadaljevala s skupinami, kot je Kodo. Tudi drugi stili izvajanja, kot je hachijō-daiko, so se pojavili iz posebnih skupnosti na Japonskem. Kumi-daiko izvedbene skupine niso aktivne le na Japonskem, ampak tudi v Združenih državah, Avstraliji, Kanadi, Evropi, Tajvanu in Braziliji. Taiko predstava je sestavljena iz številnih komponent v tehničnem ritmu, obliki, oprijemu palice, oblačilih in posebnih instrumentih. Ansambli običajno uporabljajo različne vrste nagadō-daiko v obliki soda ter manjše shime-daiko. Mnoge skupine spremljajo bobne z vokali, godali in pihali.